Čudovita lirična izpoved, Srečo, ki seveda nikakor ne zaide v kakšno območje "pocukranosti". :-)

Lp, Sašo

o malo pa je,,,,diabetična koma, stanje presnovne bolezni diabetesa ob preveliki al premali količini sladkorja v krvi in ne delovanju insulina.... ni nujno da od hrane, lahko tudi posledica stresa in čustvenega stanja,,, torej tudi zaradi pocukranosti besed ali dejanj, redko sicer, ni pa nemogoče...

hvala za komentar..... malo bi moral še opiliti jezik,,, sem probal,,, pa me sili na kašelj, go grem z brus papirjem v usta.

Ne, ne, Srečo, jezička pa nikar dražiti, ali celo, bognedaj, "šmirglati", s kakšno abrazivno metodo, mu lahko škoduje, ali pa se pretrga tista nujna navezava z jasnimi mislimi, ki ti tako lepo, kot po topoganu, podrsijo po ganglijih in se mehko usedejo na baržunasto preprogo zgoraj omenjenega gibčnega organa. Že res, da se jih nekaj spusti tudi v členke zgornjeudnih prstov, da se znajo vešče razgibati v kreaciji tvojih všečnih stvaritev, a on je le edini zvočni komunikator, v katerega res ne smeš drezati... 

Lep dan ti želim!

Sašo  

haj,,, POMOČČČ,,, razmišljam da bi odstranil besede ti tvoje, tiste ki so zdaj napisane malo krepkeje. vnaprej hvala...

no ja,,,, kakšen predlog za nov naslov... nekaj pocukranega vseeno

Srečo, morda bi res bilo bolje, kaj vem. Sem se večkrat sprehodil skozi pesem, a vendar se mi je težko opredeliti. Vprašanje je, če je tema besedicama, ki si ju označil, ugodno ali prikladno, prisesti k romantičnemu omizju konteksta. Meni je nekoliko lepše, da ju spustiš, a to je le vendar tvoja odločitev, kaj ti bolje zveni in sede. Moj naslov, če smem: "V sladki omami" ali kaj podobnega, če že o sladkorju.

Lp, Sašo

sem umaknil skoraj vse osebne.... v spodnji verziji pa precej oklestil... je manj pocukrano... še vedno ne vem.... V sladki omami ali zdaj ko ni več tako kičasta Misterij leta.

Z ivja na cvetu nepozebnika

vzela mesečev odsev

mrzla  zima.

Sijočo  belino črnega teloha

prikliče  na  telo

prebujajoča pomlad.

Vesel nasmeh žarečega sonca

daje na obraz

toplo poletje.

Neizrekljive odtenke življenja

nežno  odeva

pozna  jesen.

Tako, ja, ja... mislim, da si odlično tole speljal, čudovito žuborenje besed čez mehke poljane blagih občutij... da, da, Srečo, Misterij leta, seveda... :-)

Lp, Sašo

okej zadna verzija torej,,,si bom pa sharanil pocukrano, če mi slučajno kdaj cujer pade da jo preberem: Hvala za spodbudo in pomoč

(pocukrana verzija)

Z ivja na cvetu nepozebnika

sem snel mesečev odsev

in  ga nadel pozimi.

Sijočo  belino črnega teloha

je priklicala  na  telo

prebujajoča pomlad.

Vesel nasmeh žarečega sonca

dajem na obraz

sredi toplega poletja.

Neizrekljive odtenke življenja

nežno  odeva

pozna  jesen.

Zanimivo, morda si jo pa vseeno preveč razosebil ... morda bi malce prestavil besede, da bi bile bolj organsko pomenske, npr.:

Z ivja na cvetu nepozebnika

vzela mesečev odsev

mrzla zima.

Jaz bi jo preobrnila tako:

Mrzla zima je

z ivja vzela mesečev odsev

na cvetu nepozebnika

Kaj meniš?

Lp, Ana

sem obrnil, samo imam občutek da bi zdaj moral obračati še ostale kitice.. :)

Je res, poskusi, saj ti bo uspelo ...

Lp, Ana

ja samo sem zdaj moral prvo precej spremeniti :)

bi jo pa v tej verziji raje obdržal kot kratko

Mrzla zima je

z ivja vzela mesečev odsev

na cvetu nepozebnika

Zanimivo ... morda bi res lahko naredil več kratkic, saj se skoraj vsaka kitica bere samostojno in polnopomensko.

Lp, Ana

bom imel v mislih:

na ključku skrito

pesem kratko črv pozabe

zavzeto grize.

Srecok, vse imej v mislih (oz. zapisu) - tale kratka pesem nam prikazuje subtilno podobo, iz katere sije tema zime in tiste nenavadne pravljične svetlobe, ki presevajo iz nje ... čestitke,

Ana

hvala za podporo in nasvete in seveda za podčrtanko... težko mi je bilo ostale umakniti.. ampak tale je bila prva v nizu no saj čez sedem let vse prav pride... na ključku zaklenjene pa čakajo,,, če ne bo kaki hrošč pozobal.

Manj je več, srečok; čestitke h kratki pesmi, ki veliko pove in k črticam, ki se ji zares lepo podajo;

lp, koni