Forum

Prevod: Mirko Popović: V ZAMUJENIH SANJAH

Za menoj se vleče umorjen
Upor proti zlu, a pod križem
Altum siléntium
Riše žalost tega in skrivnost
Onega sveta

 

Pred menoj Usmiljeni
Postavlja rampe, izravnava kamenje
Da greva mimo, jaz s stopali a deček
Z nadzemeljskim strahom
V očeh, v facialnem krču

 

Peljem ga k materi da mu z obraza sleče
Sloj po sloj smrti
In dajem smisel zgodbi o živem očetu
ki je bil nagnjen k teoriji o neuničljivi
Harmoniji sveta

 

Nenehno me spremljajo otrokove stopinje
Majhen je, peljem ga proti ognjišču
Ugaslem ognju ob katerem mati mantra
Moje nenapisane verze ki hitro
Umirajo v njegovih očeh

 

Ne joči, rečem, amulet ti je
Okrog vratu, nežno ga vodim
Nima rok, držim ga za uspavanko
Za zgubljene sanje
Skozi neprehodnosti učiva
Abecedo smrti na pogoriščih
Spremljajočega vonja po zeliščih
Po smodniku, po kruhu, po žajblju
Po lakoti in baziliki
Pod krvavimi zvezdami
Ki venejo v prividu zarje
In izginjajo skupaj s pticami
Brez glasu

 

JUR

JUR

Poslano:
01. 12. 2015 ob 21:50
Spremenjeno:
01. 12. 2015 ob 21:52


Original:


U ZAKAŠNJELIM SNOVIMA


Za mnom se vuče ubijena
Pobuna protiv zla, a pod križem
Altum siléntium
Riše tugu ovoga i tajnu
Onoga svijeta


Ispred mene Milosrdni
Podiže rampe, izravnava krš
Da prođemo, ja stopama a dječak
S nadzemaljskim strahom
U očima, u facijalnom grču


Vodim ga majci da mu s lica skine
Jedan po jedan sloj smrti
I osmišljavam priču o živom ocu
Sklonom teoriji o neuništivoj
Harmoniji svijeta


U stopu me prate dječakove stope
Malen je, vodim ga ognjištu
Ugašenoj vatri uz koju majka mantra
Moje nenapisane verse što brzo
U njegovim očima mru


Ne plači, kažem, amajlija ti je
Oko vrata, nježno ga vodim
Nema ruka, držim ga za uspavanku
Za izgubljeni san
Kroz neprohode učimo
Abecedu smrti na zgarištima
Usputnog mirisa na bilje
Na barut, na kruh, na kadulju
Na glad i bosiok
Pod krvavim zvijezdama
Što venu u prividu zore
I nestaju zajedno sa pticama
Bez glasa

 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!