žarnice umirajo
in sivka umira
in sirni namaz umira
gnezdo ki je padlo z drevesa
umira
umira tudi drevo ki je padlo
iz gnezda
pa kukavica brez kukanja
in soba brez igre
umira prvi potepuh
iz zgodbe o treh potepuhih
in zadnji nasmeh
iz pesmi o veselem otroku
umira zmaj
ki je izbruhal srce
in rak
ki je pozabil hoditi
umirajo usta z največjo žlico
kar so jih kdaj videla
in noga v najdaljšem čevlju
od vseh
ki so kadarkoli pluli po oceanih
še sod ki je trdovratno stal
za vrati svoje kleti
umira
in da ne umira sam
umira še roža
ob kateri je pil
razcveten človek
vse umira
le jaz ne
jaz se selim
selim se
k pticam pod gorami
k snegu iz beljakov
k plesu po činelah
selim se k sedmim sekundam
dolgim kot življenje
Poslano:
29. 11. 2015 ob 15:26
Spremenjeno:
29. 11. 2015 ob 15:29
lepa
tako ali drugače se selimo :)
ti v shangri-la? :) tam je življenje, tukaj umira? pokaži nam pot :) ali pa pripelji nazaj ptice in činele, da spet poženemo v dobro
Lp
Pi
P.s.čeprav je menda 11minut ;)
vsak najde svojo pot, lahko pa pomagam :-)
lp,
Vesna
nekoč nas vse ponese ... vsaj tistih 14 gramov duše (čeprav menda tudi duše niso enako težke)
Lp
Imej se živo in izpolnjeno tam, kamor si se preselila!
LP, mcv
Hvala, mcv!
Lp,
Vesna.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!