Škrlatne štukature
pusti ljudi
ki kopljejo zaklade
v požganih travah
in iščejo bisere
med strtimi sonci
pusti takšne ljudi
ki te gledajo
lesketajoče
in jim vidiš v očeh
koga si lastijo
pusti te ljudi
ki te pijejo po malem
in se zajejo v vsako tvojo kost
oni te bodo celega
razblinili
in vse tvoje
navlekli nase
jih že čutiš
na lobanji
kako odteka tvoja kri
iz tebe vlečejo nitke
za svoj
purpurni plašč
jih že čutiš
vse tvoje hočejo
kakor da je njihovo
jih že čutiš
kar je bilo tvoje
kar je še tvoje
zato pojdi
dokler še nisi
mrzla štukatura
dokler še nisi
le okrasje
dokler si
še vsaj
ti
Stiska in beg - biti svoj v pogoltni množici - pesem, ki spregleda okrasje in sprevidi bistvo, čestitke,
Ana
čestitke tudi od mene :)
Lp, Pi
Ana in ostali v uredništvu: najlepša hvala za podčrtanko in te lepe besede,
Pi, prav lepa hvala tudi tebi.
Veliko sonca
:)
A.
čestitke, všeč mi je :)
Lp, Lea
Lea, najlepša hvala. :) Vse dobro tudi v 2016 ti želim,
A.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Gospodična
- 29. 11. 2015 ob 14:17
- Prebrano 808 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 357.06
- Število ocen: 13