S sesalnikom s knjige posesaš prah.
Dvakrat se zakleneš v zatemnjeno
in zvočno izolirano sobo.
Nič več ne bereš na glas,
šepetaš.
V čakalnici psihiatrične ambulante
si nasmejan in neobremenjen,
sproščeno klepetaš z mimoidočimi.
Na poti v knjižnico pa dvigneš ovratnik
in spustiš pogled, skrivaš se pred
kazalci usmerjenimi vate.
Knjige si izposojaš le v času
najmanjšega obiska,
in še to le, kadar je izposojevalka
modrolasa, prismuknjena Špela.
Ona je še edina, ki tebe,
zadnjega bralca poezije,
ne gleda kot
garjavega psa.
Boleče, a nedaleč od resnice ... kaj če bi v naslovu ohranil le prvo besedo - se mi zdi, da bi bil tak bolj na mestu. Kaj meniš?
Lp, Ana
Dober predlog. Popravljeno.
Lep pozdrav. Srečko :)
Čestitke,
Ana
Skoraj gotova sem, da je bila druga, sedaj izpuščena beseda "bedak". Ja, kdo le še bere poezijo.
Kakšne bedaki smo za realni svet šele tisti, ki jo skušamo pisati?
Seveda mi je pesem všeč.
lovrenka
;) bil je Mohikanec ...
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Srečko Plahutnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!