Odpremo nekaj čisto navadnih besed,
le za nas tri.
Kot dobro vino.
Pogovarjamo
se počasi,
v barvnih oddtenkih
vode,
razredčenost
se raztaplja
v prozornost svetlobe.
Gnetemo testo večera
v biti skupaj.
Andreja sprašuje,
ali naj gre s tabo.
Lepo bi bilo, ji praviš.
Z lučmi mesta
se poigravajo zvezde.
Stečeš po kapo,
ki jo je pozabila,
pšenico pustiš razsuto sredi teme.
V žepih
zimskih plaščev
potresavamo smeh.
kar vidim vas, Majda; nekaj "drobcenega" ti daje navdih, kaj ne;
" ... gnetemo testo večera ...,
... v žepih zimskih plaščev potresavamo smeh ...",
lepa je, še jo bom brala;
lp, koni
Še ena od tvojih odličnih pesmi Majda, je lepa res.
Bodi lepo in kdaj bomo spet na dežju in če ti bo še vzeti pod krov...
lepo je bilo. Lep popoldan ob potočku.
Irena
Dobrodošla, Koni....v žepu je še veliko smeha :)...
Irena, krov hiše je še isti, z dovolj prostora za vaju ...in vajene pesmi... :)
Lep pozdrav, hvala,
Majda
Res Majda tako zelo zelo lepa pesem, tako čudovito si prikaza družinski objem
da jo zagotovo pridem še večkrat objet.
Lp, Mateja
Zelo osebna, a prav zato čarobna, neka posebna svetloba in mehkoba, ki pregnetata čas - kot obliž na divjanje, včasih je smeh mogoče ubesediti in se smeje iz vse pesmi, čestitke,
Ana
Hvala obema, tebi, Mateja, za objem :) ...in urednici Ani za lep komentar!
Nasmeh in objem :)
Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!