TA TRENUTEK
Ko so kmetje pospravljali zadnje žito
si odšla, brez slovesa in besed.
Verjel sem da se vrneš, kot si obljubila
tako mi je ostal le trenutek ko si izginjala v daljavi.
Čakal sem klice ali pisma kje si, kako živiš
a bila je le tišina in praznina. Ki je bolela.
Ostal je grenak spomin , kako sem te držal
za roko. Morda bi moral močneje stisniti, da bi razumela.
S časom je spomin zbledel, celo izginil
kot poletje, pomlad , jesen in zima že petindvajsetič.
Ne bi te več prepoznal , saj sva stara in zgubana
a trenutek ko sem zadnjič držal tvojo roko je mlad.
nopoet dobro jutro,
mogoče zato ker je prav vse tiho in pesem pride še bolj do izraza, do čuta.
Lepo si jo napisal, tudi ko pada....in znova obstane v starosti.
Lp,hope
hvala hope.......spomini spomini
Res je spomini ostanejo takšni ali drugačni. Zelo lepo napisano.
lp, M
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nopoet
- 25. 11. 2015 ob 05:06
- Prebrano 607 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 248.79
- Število ocen: 11