Leporečje! Me mamilo
je v ta varljivi svet.
Tako mamljivo in igrivo,
leporečje splet besed.
Točil si kot sladek med.

Leporečje!V njih pa laž
In zla prevara.
Me je v grehe zapeljala,
slepo sem se jim predala.
Si resnice ne priznala.

Ko le besede te medene
v srcu postale bi ledene.
Ko le bi pesmi nežne speve,
stihe vse prevare.
S poljubi usta prepoznale.

Pa kako bi mogle prepoznati?
Ko pa tako je sladko znal,
srcu čustva zaigral.
Da še hladnemu mrliču
bi nežen dih igral.

Pa sedaj sem duh mrliča,
za brata vzamem si hudiča.
Naj njegovih hčera mladost,
bo skušnjav mamljivih le norost.
Leporečje! Njih mladičev
Pa kot men bridkost.

Naj ga spremlja pesem,
jok hčera in sina.
Naj mu v letih nespoštljiva
in bezava bo mladina.
V srcu starca pa praznina.


O, vi bogovi, ki darite,
sovražni duši oprostite.
Naj ji bodo spet noči,
polne upov radosti.
Naj jo jeza mine,
naj preda se, sprejme naj spomine.

Silva