LAČNA

Meglice časa
mi polze
med prsti trudnih rok,
tako sem težka sama sebi,
tako odveč sem si in tuja.
Samota za robovi mojega odseva.
Strmim v mlado hrepenenje,
v svetlobi sonca
solze mojih sanj.
Kdaj, le kdaj se bom zbudila
k mizi,
obloženi z mladimi poganjki,
tako sem lačna sama sebe
in si odveč, in tuja.

Meta

Komentiranje je zaprto!

Meta
Napisal/a: Meta

Pesmi

  • 15. 10. 2007 ob 15:13
  • Prebrano 835 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 276
  • Število ocen: 10

Zastavica