Spustiti pse in ptice - kako simbolično - in sneg, ki bo prekril sledi. Je samota odpovedati se sobivanju, če spoznaš, da nekomu ne moreš biti sopotnik, le rešitelj ali lastnik ... še druge misli se porajajo ob tej pesmi, ki se me je zelo dotaknila, čestitke,

Ana

Malo bom zajadrala, a porodilo se je ob branju te pesmi.

Ob takšni pesmi se človek kar zamisli, v smislu kaj je poezija, kako pisati, kako zlesti pod kožo bralcu, ga prepričati in dobiti odgovor, ki si ga vsakdoizmed nas želi, ko ponudi ponudi pesem v branje in nenazadnje v ocenjevanje. Brez kompliciranja, ovinkarjenja, zapletanja, preveč vsega, kar nisi in še bi lahko naštevala. Ja, hočem povedati, bodi to kar si, še kako v pesmi in rezultat je tu. In? To je to, tisto žlahtno, prav zrelo in okusno.

lp, ajda

Wow, hvala obema :D

Takšni odzivi preprosto spodbujajo in potrjujejo. Upam, da bodo moje pesmi še kdaj zlezle pod kožo.

Ravnokar sem se vrnil iz Slovenskih Konjic, kjer smo "splavili" novo slovensko literarno revijo Spirala. V družbi Andreja Brvarja, Toneta Partljiča, Tonča in Dimeka iz Mi2 in zagnanega mladega uredništva z Alešem Jelenkom, Tonjo Jelen in knjižničarkami iz Konjic. (Bravo, družba! :D )

Ko sem prižgal računalnik in prebral vajina odziva, sta popolno zaokrožila navdušujoč večer.