enaindvajset polžev je gledalo v njeno okno
ko se je z bradavicami na plakatu
sprehajala skozi mene
med vrtenjem in stiskanjem
sedla na posteljo
vzela svoje srce
ga položila na stegno
in opazovala
kako se spreminja
z eno stranjo ga je naslonila name
drugo je pustila za ograjo
ker se je bala psa
v sebi in v meni
z zašitimi usti
sem črkoval
neizgovorljive zgodbe
metal prst
na svoj obraz
in spraševal sledi na steklu
kdaj bežim
in kdaj se vračam
Super.....
......kam bežim in kam se vračam :)
Lp
Pi
Lahko bi bilo tudi kam. :-)
Lp,
Vesna.
Pesem, ki jo povezuje tkivo sline (polžje) in strah pred psi (notranjimi), v katerem se odnos dveh počasi pretvarja v zavezništvo - ki pa ima pripravljen rezervni izhod (pol srca / z zemljo prekrit obraz), zatočišče pred preveliko bolečino ali nenadno pretrgano vezjo. Zelo pomembno vprašanje se zdi kdaj bežim in kdaj se vračam, saj je v pesmi nezabrisano ali neobremenjeno s simboliko. Pesem, ki jo najbrž vsak bralec dojame drugače ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!