vse je šlo k vragu

izsesalo iz mene

moj zadnji obraz

kaj pa tvoje rože

kaj pa tvoje rože

vse je šlo k vragu

ker jaz ne morem ne

seči v spomine po med

razpihano listje

na ledju je let

ko so verige kovale se

vse zapustilo je sled

mene ni več za ta svet

in moje so roke zbledele

nekdo bi me moral narisati

spet

kaj pa tvoje rože

kaj pa tvoje rože

nekdo bi me moral narisati

ker pesem ni večna

pa ne z ogljem ki mine ko

mene ni več za ta svet

vse je šlo k vragu

nekaj mi zbrisalo sled

v srcu obup

in je medeno

tisto drugo

kar prevara vsako srečo

tisto kar užali vse reči

in nažarči krog srca

jekleno ječo

da ustavi kri

mene pa ni

mene ni več za ta svet

moje oči so se skrile za veke

mene so vzele rusalke in reke

gugalnice petki

in roza dežnički s kofetki

ne mene ni več za ta svet

kaj pa tvoje rože

kaj pa tvoje rože

mene ni več za ta svet

so rekli da znam samo peti

da znam samo peti

meni ni treba nič več

in nič me ne zdrami

ne sence livade ne kičast skelet

mene ni več za te steze

mene ni več za polet

ker jaz grem

v nove navade

v lasten klepet

molčanje v solzi

le kaj bo spet rekla

kaj pa tvoje rože

kaj pa tvoje rože

kdo da je kriv za slovo

mene ni več za te steze

mene ni več za ta svet

a takšni kot jaz

ne znamo živeti

če sonce se žarči

več dni in več let

je nekaj na tem da

je treba trpeti

z nečim je pač treba

živeti in peti

kar glejte me v rožah

v slikah poleti

cveteti in peti

vse je šlo k vragu

ne mene ni več za ta svet

Gospodična