Dolga noč
brez zvezd molči
niti mesec nima
magične moči
obstanem
na robu postelje
in se širim v sredino
a tebe ni,
kar je ostalo
je premalo za moje sanje,
zadnji krik poženem
iz dna duše bolečine
še vedno zbiram
koščke ki so se razleteli
ravno tik pred tem
preden sem zatisnila oči
do jutra imam še čas.
in sem mislila da vem
kaj se bo na listu rodilo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!