Sedaj si tu,
na pol poti.
Ne glej nazaj na stare steze, pomendrane
na njih so še krvave rane
na njih sledi so preorane
in nemi kriki votlih njih obrazov.
Sedaj si tu,
Na pol poti.
Ozri naprej v širne se daljave
naprej, v sončne izbokline
prežet z upanjem, naj ne mine
oplemeniti svoje te vrline
prahu zlata so to sipine.
Sedaj si tu,
na pol poti.
Pogumno, v basen svojo se potopi
z vedrino v dlaneh objemi svet
v sebi našel boš ljubezen
od čustva tega ves prevzet
osvajat greš svoj miniaturni svet.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!