netopir
Znova je budna ura
in trudne so veke neba,
prek sten se plazijo sence.
Zvezdna zrkla cedijo sol
na nagubano čelo.
Skozi odprto okno
črna soba
pretaka noč.
V kotu
ranjena tišina,
pritajeni utripi na preži ...
... trenutek razpne kožnata krila
v srhljivo prhutanje
po krožnih tirnicah
pod nizkim stropom
novembra.
Prižgem luč.
Otrpneš,
tako neznaten.
Ugasnem jo,
da te lahko skozi razklano steno
vrnem temi.
Zelo lepa pesem, ki stisne v temo skoraj brez upanja, še dobro, da je le trenutek!
Lp
Pi
petja,
zelo lepo.
Lp,hope
Poslano:
13. 11. 2015 ob 15:33
Spremenjeno:
14. 11. 2015 ob 08:22
Hvala pi. Ja, še dobro, da obstaja luč! Pred dnevi se je en netopirček dejansko znašel v moji spalnici,bila je prava dogodivščina,ko sva ga s sinom poskušala spraviti nazaj na svobodo.
pozdrav tudi tebi,
P.
P.s. Včasih pa pride mimo kakšen na dveh nogah...krvoses...
Zdravo Hope, sem vesela tvojega komentarja, spremljam tvoje uspehe tu gor!
P.
Pesem izpove trenutek nemoči, morda tudi predanosti v usodo. Še dobro, da imamo luč, kot praviš :)
Lp
I.
petja, nekako v duši vsi zmagujemo, če bi hotela da sem tam tem redkimi, potem
bi bila drugačna kot sem. Sama ne bi pisala. A zaradi lepe družbe mi je. Hvala...
Lp, hope
Hope, tole si pa lepo povedala.
P.
Samo tko je, petja!.
hope
Pesem, ki te prevzame, te ponese in te odloži tja, kjer v spokoju samote ponovno oživi, da jo nežno pobožaš in izpiješ iz nje eliksir ugodja... Zelo lepa, Petja, da, da... :-)
Lp, Sašo
O, Sašo, sem naravnost počaščena ob tvojih besedah!
lp, P.
Videti luč, temo, poezijo! Začutiti, čutiti, ...!
Lepo!
Jošt Š.
Tudi meni je všeč, malce bi jo še sčistila (res potrebuješ vse te pridevnike ali morda preveč zapirajo slike?), nekako tako:
Znova je budna pozna ura
in trudne so veke neba,
prek sten se plazijo sence.
Zvezdna zrkla cedijo sol
na nagubano čelo,
vroči so valovi rdeče reke.
Skozi odprto okno
črna soba
pretaka noč.
V kotu za omaro
ranjena tišina,
pritajeni utripi na preži ...
... trenutek razpne kožnata krila
v srhljivo prhutanje iluzije
po krožnih tirnicah
pod nizkim stropom
novembra.
Prižgem luč.
Otrpneš,
tako neznaten.
Za trenutek jo ugasnem svetilko,
da te lahko skozi razklano steno
vrnem temi.
Kaj meniš? Lp, Ana
Pozdrav Ana, hvala za komentar.Tudi sama sem imela na trenutke občutek, da je pesem preobložena, nisem pa bila sigurna.Popravljam.
lp, P.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
- 13. 11. 2015 ob 15:20
- Prebrano 1129 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 304.41
- Število ocen: 10