Zadnje čase
od podobe rajske
podnevi sanjam
in ponoči ne spim,
v mesecu dni
se dvakrat zbudim.
Ustnice so otrple,
besede zastale na njih,
so oči se zazrle
v nadzemeljski lik.
Zato je glas onemel,
le redko še kakega dam,
najdražji mi telesnost je vzel,
praznih dnevnih besed raje ne poznam.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jaz
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!