Pridi zima

zamrzni vse bregove

zaustavi jato

ne dajaj več hladne vode

čeprav smo vsi žejni

od nemirnih poti

zamrzni vse besede

da ne bodo imele več

vonja po življenju

položi roko na usta

da jo bo mraz držal

kakor pokrovko

na kipajočem loncu

ki pari vse ure

in pokonča misli

s surovostjo

nekega časa

za katerega še nihče ni

napisal imena

nekje med zimo in pomladjo

znova iščem tople roke

in usta

brez grobih besed.

In to bo težko

v svetu kjer je bog krutost

in surovost nož.

IŽ-lev