Te stvari se vedno končajo podobno.

V čolnu s peščico popolnih neznancev.

Izbranih brez očitne logike.

Na desni striptizeta iz Tennesseeja,

na levi učitelj iz podsaharske Afrike.

Saj bi skočil in plaval nazaj

(ubiti te ne more?) ...

... če bi se ti vsaj približno sanjalo

v katero smer.

Nazadnje se sprijazniš. In obsediš.

Uspeš se celo prepričat, da je dobro

potovati vsaksebi.

In v pristaniščih oprezati 

za komaj zaznavnim vonjem

obljube o (ponovnem) snidenju.

Kristian Koželj