Deklica zala razprla je krila,

a doma svojega ne bo zatajila,

čez prag hiti,sonce z njo bedi

srce polno je sreče in moči kipeče

v svet se ji mudi

vrnitve nazaj več ni

o draga mati nikar ne joči

utrujenga obraza s solzami ne moči

Leto je minilo

dekle se je vrnilo

oči ljubeče

njeno srce je dehteče

veter kuštra njene kodre rdeče

z neba pozdravlja sonce jo ljubeče

mati spet se joče

se joče od sreče

saj boga prosila

je vdano  goreče

da hči se vrne v objem 

da čuva jo dragi angel njen

Josefina