s seboj sedem na obalo reke
žlobudra po otopelih kamnih
le kakšen počen od starosti
reže tok v plitvi strugi
med požrtimi bregovi
ki ožijo ceste, brišejo poti
iz miru poskoči riba
poje mušico
se potopi
same smo
ljudje so šli
pogledam se v rdeča, zdrava lica
izpod temnih las zro črne, mlade oči
noge bingljajo nad rdečimi valovi
ki ziblje ribe kot balone
ubija jih železo
ulito iz gorečih plavžev
oprano v kruh in žuborečo kri
pobožam svoj otroški lik
izpari nad kalno gladino
odkar so umolknile fabrike
ne diši po rji, znoju, žuljih
pisku siren
po množici in toplih menzah
tišina žubori
molčim
sami sva
ljudje so šli
ljudje so šli
Poslano:
07. 11. 2015 ob 17:47
Spremenjeno:
07. 11. 2015 ob 17:52
....ja, po dolgih letih, jaz srebrna, ona blatna odnaša zemljo, življenje v njej plava, ob njej ponikuje.....
za nekoga življenje
za drugega smrt
Hvala in lp
Pi
Čista je, ne nosi več svinca, rje.. voda daje življenje. Kadar nanaša blato gnoji...
lp
Poslano:
07. 11. 2015 ob 17:53
Spremenjeno:
07. 11. 2015 ob 17:54
tudi zrak je čist in tovarniške hale......ter delovne obleke
nekomu smrt
je drugemu življenje
lp
Pi
Saj razumem kaj bi rada povedala. A reka ni kriva, da je gospodarstvo v tej dolini crknilo...
Lepo je, da je čista, in lepo je, da je zrak čistejši.
Ljudje, ki držijo zlate žlice.. in drugim odmerjajo grižljaje..
....samo slike preteklosti in sedanjosti so.......nič obtoževanj, malo nostalgije.....
drugače pa bi lahko bilo le življenje - povsod - čistilne naprave, filtri, polne tovarne, polni trebuhi in polna reka rib
Lp
Poslano:
07. 11. 2015 ob 18:11
Spremenjeno:
07. 11. 2015 ob 18:15
Hvala, Neni :)
Lp
Pi
... "tišina žubori" ... in toliko pove; še ena lepa pesem, pi; čestitke in
lp, koni
hvala Koni, v mislih sem se vrnila v domač kraj...v različnih časovnih obdobjih
Lp
Pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!