nekateri angeli živijo tisoč let, ne da bi jim potemnele
kosti. in so zvezde, ki se že rode kot rdeče pritlikavke.
v svojem zatohlem, podkletenem vesolju pa se debeli
pavijani žogajo s svojo žaltavo možganovino in molijo,
da bi se sive človeške tehtnice za vse čase nagibale
enkrat na levo in drugič na desno stran. če pa bi se le
zgodilo, da bi se ustavile, bi pavijanom v brezglavem
strahu odrevenela jajca in nemudoma bi se vsi javili
na razpis za novega boga. a njihov strah je odveč,
saj je skoraj vsak človek opremljen s srcem z levim
in desnim prekatom, skozi katerega se leno pretaka
kri, ki je velikokrat obogatena le z vsiljeno svetlobo.
Utirpanje te pesmi presega kardiogram, angeli in pavijani so videti kot prikazni v ožilju človeštva ... dodobra razgiba, čestitke,
Ana
:D
kul komentarčić. lep dan želim.
ana, mati! grozljiv dogodek:
... ekrat na levo in drugič na desno stran. če pa bi se le ...
prosim, popravi(te)! ekrat = enkrat
jaz ne morem popravit podčrtanke ...
hvala in lp.
heh, smo brali čist kot enkrat ;) Opravljeno,
lp, Ana
oh, svinjsko mi je odleglo.
hvala in lp,
dani
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!