Lea, sem poskusil v mislih zamenjati besedi "gosta tema in mrzle poti" v "mrzla tema in goste poti", ampak ne deluje tako kot ta tvoj brezhiben haiku.
p.s. s tabo se sploh ne da več "kregat" :)
Lp, okto
Ja, gosta tema in mrzle poti se zgrinjajo....
naj jih ogreje in razsvetli vsaj lepa beseda
Lp
Pi
Poslano:
07. 11. 2015 ob 23:13
Spremenjeno:
07. 11. 2015 ob 23:13
Okto, hvala za lep komentar.
Kregala se seveda ne bova :)
Včasih se mi še vedno kaj zalomi, tako da boš lahko (vsaj občasno kaj pokritiziral) :)
Vesela sem tvojih komentarjev in, iskreno, marsikdaj si mi pomagal.
Irena, tudi tebi hvala in naj bo kot praviš. :)
To kar bom sedaj napisala, ni razlaga haikuja, ampak moj pogled na dogajanja. Moja starša sta bila (takrat otroka) begunčka med prvo svetovno vojno. Mama se je celo rodila v begunstvu, na kmetiji v Rodinah pri Trebnjem. Oče je vojno preživel v Mozirju.
Potem je Primorska prišla pod Italijo, v času med vojnama je bilo, zaradi fašizma, v naših krajih eno samo životarjenje. Ljudje so odhajali s trebuhom za kruhom v južno in severno Ameriko. Najhuje je bilo za Aleksandrinke, večina je doma pustila dojenčka in odšla za dojiljo tujemu otroku.
Sedaj pa se bojimo ljudi, ki se umikajo vojni in iščejo svoj prostor pod soncem.
Lep pozdrav obema, Lea
urednica
Poslano:
08. 11. 2015 ob 18:12
Spremenjeno:
08. 11. 2015 ob 18:12
Gosta tema in mrzle poti so lahko dobesedne, še bolj gosta je tema nesprejemanja, odrivanja in poniževanja, še bolj mrzle so zaprte, ograjene poti ... spet haiku, ki s konkretno podobo sili tudi v pogled pod sliko, čestitke,
Ana
Čestitke, lea!
Poslano:
11. 11. 2015 ob 13:57
Spremenjeno:
11. 11. 2015 ob 13:58
Lp, Sašo
Ana, hvala za podčrtanje in komentar. Žal mi je, da je potrebno pisati take haikuje.
Lidija, hvala za čestitke. Haiku je dober, čas v katerem živimo, pa vse prej kot to.
Sašo, hvala! Želim si, da bi lahko pisala samo o naravi.
Vsem trem lep pozdrav!
Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!