Včasih me zajame sivina
prepolna težkih kapelj
ki gromko zabučijo
in zadušijo vsak glas.
Včasih me ujame megla
zabriše me
in postavi čez črto
v nedosegljivost.
Včasih skozme tuli
razbesneli veter
me preletavajo letala
in parajo strele
trgajo me
in cefrajo.
Včasih so oblaki
rdeči.
A še vedno sem
nebo
dovolj prostrano
za vse tvoje zvezde.
zadnja kitica nosi zastavo :)
Lp
Pi
Za tistega, ki jo hoče prijeti v roke... :)
Hvala Pi
Lp, Neni
Tudi mene se je dotaknila - morda bi drug verz skrajšala
Včasih me zajame sivina
v notrjanjosti prepolna
težkih kapelj
In še: razbeneli ali razbesneli veter?
Lp, Ana
Pozdravljena Ana.
že črtam v notranjosti
in moral bi biti razbesneli veter, pa imam morda škratka..
popravljam...
Lp neni
Nasprotje med včasih (razdiralnostjo) in vedno (povezanostjo), daje pesmi posebno dinamiko, barviti so tudi opisi neba, ki je lahko razumljeno kot notranje / zunanje ... čestitke,
Ana
Hvala Ana
za komentar in podčrtanje.
Danes bodo sanje zagotovo lepe. :)
Tudi tebi jih želim,
Neni
Iskrene čestitke Neni!
Lp, Igor
Čestitam Neni!
slavica
Hvala slavica,
bodi lepo, neni
Hvala igor tudi tebi,
lep večer, neni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!