moja kosmata vest je pobrita,
nikomur več ne morem pogledati v oči,
umazane, blatne misli,
se kot zasušeno blato skorjijo,
luščijo , padajo ,
po poteh, kjer hodim,
puščam prašne sledi.
Nekaj smrdi....
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!