Kako oditi nekam daleč,
če pa vse mrtvo tiho ždi
na uveli, komaj še zeleni travi,
prihuljeno in brez moči?
Morda lahko utrgam klas,
ga v tisto temno prst zakopljem
in čakam, čakam, da nekoč
odidem daleč, daleč proč.
Na bilki, ki jo veter maje,
neslišno izgubim se v noč.
Kako oditi nekam daleč,
če pa vse mrtvo tiho ždi
na belem, komaj dozorelem cvetu, prihuljeno in brez moči?
Morda lahko utrgam cvet,
ga vržem v tisto temno reko
in čakam, čakam, da nekoč
odidem daleč, daleč proč.
Na valu, ki hiti v daljavo
neslišno izgubim se v noč… nekoč...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: darinka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!