Vrtinčenje listja.
Pod senco vizirja
svetlikanje besed.
Obdaja naju lesk,
vpet v mehkobo prsti.
Dotiki višin so razpršeni
kot metež semen
v opranem in posušenem večeru,
ki odhaja v slojevito obzorje.
Čas odpada proti sivim
poljem odsotnosti.
Polonice so zbrane v skorji.
Smrt postane zgolj
spanje brez bolečin.
Ni ji mar za plamenčke
in voskaste obraze.
Vse note so oblečene v nižaje,
da umirijo jok.
Ognjeni trn je živ,
hrani enost svetov.

modricvet