ostati
če bi odšel
bi z menoj korakalo življenje
ki sem ga izpustil
zato sem ostal
ostal sem v hrastovi skorji
ki se žalobno oklepa
mita o večnem drevesu
in zardeva ob stisku
kotalečih src
ostal v najtoplejšem oblaku
ki zbira jesenska pisma
in socvetju spominov
riše zelen napev
ostal v tišini koles
ki prevažajo otroke
do vedno manjših mam
in ko se drobne kot mesečina v jutru
pogrezajo v otroških stopinjah
ostajam v belih očeh
živ in bel
Tvoja pesem ima proti moji toliko podpomenov, .. in je zelo! lepa.
lp Lidija
Poslano:
01. 11. 2015 ob 18:46
Spremenjeno:
01. 11. 2015 ob 18:47
Lidija, nikar ne primerjaj pesmi, vsaka je po svoje lepa. Jaz samo ugotavljam, kako različne (in dobre) pesmi nastajajo okoli enakih besed.
Lp,
Vesna.
Ti si začela, jaz sploh nisem videla prej kaj. ;)
lp
Li, meni se je zdelo dobro poudariti in deliti raznovrstnost. :-)
Lp,
Vesna.
Mnogo jih ostaja do nepovratka ..., do nevrnitve k nam, ki se nam še pretaka kri, (nasprotje od beline), tako razumem tvojo krasno pesem.
Lp A
Pesem o bližini, ki je težavna, za katero je potrebna odločitev in vsak dan majhni majhni koraki, levitve, zastiranja in velika ljubezen ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 31. 10. 2015 ob 19:06
- Prebrano 846 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 793.37
- Število ocen: 28