Tat čarovnij
To je živa čarovnija,
kako mi je toplo pri glavi,
ko se hrbtenica zahvali
in sreča ne ubija.
Obrnila se je na noge
in mi pogledala v grlo,
vino je vame zrlo,
ker se je balo vode.
Vse je dišalo po glasu,
sredi trave se je zvijal,
svoje žabe je treniral,
ampak vsaj po svojem pasu.
Tedaj je zavpila - av -
zoprna golobica,
edina priča,
da je tat že spal.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jaz
- 31. 10. 2015 ob 18:50
- Prebrano 572 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 225.42
- Število ocen: 8
