Največ te je ponoči.
Ko si (skoraj) izoblikovani jaz.
V lastnih, križemkražem nametanih sencah.
V vseh vogalih križišč so obcestne svetilke.
Včasih je kakšna še vmes.
In si hvaležen. Za njeno odvečnost.

Po drugih poteh stopaš brez luči.
Tiste so še posebej ...
Stokrat si jih že prehodil. Podnevi. Tisočkrat.
V temi so vedno znova prvič. Na slepo.
Z metuljčki v želodcu.

In ti ... boš vedno znova prvič?
Prvič mehka. Voljna. Vlažna. Zlita.

Prvič dišeča.
Po novem.
Po vseh mojih nočnih poteh.