Neke kiše sipe
meke i tihe
plahe kao molitve
miluju i smiruju
tužno lice Zemlje
dugo rominjaju
kao da roman pišu
o najvećoj ljubavi
u povijesti
s biljem žednim
divane
o stvarima nebeskim
i mukama dnevnim
s lišćem uzdišu
za prošlim danima
u rajskom zelenilu
a mene sjetnog
na tebe uvijek sjete
kako smo onomad
ljubili se dugo
pod kišobranom
uplakanog Svijeta.
Duško,
. . .
pod kišobranom
uplakanog Svijeta.
________________
Danes pa bo romantičen dan, ne glede kam bomo morali iti, bo z nami naša nočna poezija. Zelo mi je všeč tvoja pesem in res, ves Svet joče iznad viharnega
morja se dviguje mogočna moč, kot da bi hotelo se dotakniti samega neba.
In ljudje vsak po svoje vmes. S paniko ali počasi ne glede na to,kje kdo....
Všeč mi je. Veš tisto Dalmacijo, tu sam rodžen ja, plavo more zna...
ko sem vandrala okoli je bila v konobi to vsakodnevna muzika in nihče ne od gostov ne domačih ni imel nič proti. Samo ni bilo tako turobno...
Lep novi dan Duško, kjer boš hodil
hope
Hvala od srca, draga hope ! Tebi nikad ne nedostaju riječi, to je veliko bogatstvo.
Kiše će proći :)
lp s mora,
Duško
Hvala ti Duško.
Lahko noč
hope
Lirična in hkrati dinamična pesem o intimnem pogledu na dež, všeč so mi tudi zvočni pari besed (rominja / roman; sjetnog / sjete), ki dajejo posebno zvočnost in igrivo pomenskost tej pesmi, čestitke,
Ana
Hvala draga Ana, od srca !
lp s otoka Vira !
Duško
Hvala ti, Slavice draga !
lp, Duško
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Duško Babić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!