KO BOŠ
Ko boš razklenil naročje
da si bo v njem vihar
lahko odpočil
ko boš šepetal trhlemu vejevju
in nastavil obraz
kapljam dežja
da bodo mehkeje pristale
ko boš pred mrazom
drobna krila skril
v toplo pest
slišal kaliti mlado seme
ga ogrel
ko se boš skrčil
in se nagnjen nad potok
zlil z odsevom
da bo gladina poravnana
takrat vdihni
in pojdi z vetrom
morda te kje v dalji
začutim
Nena, lepa in čutna pesem.
Prikradla pa se ti je drobna napakica - skišal spremeni v slišal
Lep pozdrav
Dimitrij
hvala dimitrij, popravljam.
Lp, neni
Ja, pesem nabita s čustvi in bralca drži v napetosti do zadnje kitice, čeprav pušča odprto ko boš ...
lp, ajda
hvala ajda...ja, konec pušča odprto Ko boš...in konec koncev če sploh boš..:)
lp neni
Prigovarjanje v pesmi je nevsiljivo, polno rahločutnih potez, ki prepričajo - lirično vabilo v ljubezen, čestitke,
Ana
Iskrene čestitke Neni!
Lp, Igor
Hvala Ana za komentar in podčrtanje.. Zelo sem vesela.
Lep večer še naprej, Neni
Hvala Igor,
Bodi lepo, Neni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
- 27. 10. 2015 ob 09:48
- Prebrano 773 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 513.68
- Število ocen: 19