moje pesmi so hitre

ker nimam potrpljenja

hitro napisane

hitro prebrane

hitro pozabljene

v njih

skačem po strehah

lovim zmaje

z oceanom kuham kavo

nikoli se ne ustavim

ne pogledam nazaj

ker boli

in bolečina potrebuje čas

da te objame

postane prijetna

in mehka

jaz nimam časa

moje pesmi so hitre

brez osnutkov

brez prečrtanih besed

brez obžalovanja

in oklevanja

nikamor ne grem

brez te žgoče melanholije v glavi

dušim jo s svojimi

kičastimi besedami

ki jih izgovarjam

površno

in živčno

kakor obsedena

se kamufliram

za svoje neslišne krike

Veronika Šoster