rdeča projekcija
makov cvet makov cvet
premočno prižemaš nase
s tako vihro slikaš vase
da telo ni več telo
in da um pozablja red
to krvavo cvetje mi bo spralo sled
ko se brisala bom vate
od teh živih solz
ker
ne bi smela
ne bi smela
tebe tebe
izustiti izpod vek
še v tla leteče
migetave sence
in nekje tam daleč
jek
mojih vek
je kje cvet, ki raste v temi
mar kdaj noč sestopi k meni
v moj škatlast
svet
makov cvet makov cvet
vate brišem svoj obraz
da nihče ne bo izvedel
za krvave solze
in prižela te bom nase
da bo moje
nepoznano jutro
saj ni treba da kdo ve
saj ni treba
da se komu sanja
zate
to krvavo cvetje mi bo spralo sled
makov cvet makov cvet
camera obscura
temnih let
Pesem, ki ji posebno atmosfero dajejo ponavljajoče besede in notranje rime, ki se bere kot nepojemajoči j(e /o)k, posebno težo pa pesmi daje zaključek, ki sili k ponovnemu branju. Čestitke,
Ana
Iskrene čestitke Gospodična!
Lp, Igor
ČESTITKE tudi od mene Gospodična.
Lp, hope
Čestitke! In bravo, bravo!
lp
Pi
Ana (pa tudi ostali v uredništvu), hvala za podčrtanko,
Igor, iskreno hvala tebi,
Hope, HVALA tudi tebi,
Pi, hvala hvala!
Vsem vse dobro,
Gospodična
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Gospodična
- 24. 10. 2015 ob 23:14
- Prebrano 933 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 215.57
- Število ocen: 11