Večer je spet minil brez odmeva tvojih prihajajočih korakov.
To traja že dva meseca. Lahko bi se navadil.
Tišina kot predpogoj za meditacijo.
O sebi?
Druga steklenica viskija. Writer's Tears.
Obožujem irski smisel za ironijo.
Ves teden že dežuje.
Danes je zadišalo po snegu. Po najini zadnji noči – julija.
Nemogoče je prebirati zenovske modrosti in hkrati
poslušati Freddieja o tem,

kako te preveč ljubezni zagotovo ubije.
Zaprem knjigo in ugasnem radio.
Natočim si še en kozarec.
Pogreznem se v kavč. Zaprem oči.

Tudi pesnikove solze imajo odmev.

Kristian Koželj