Kdo išče in ne najde zgodbe svoje,
ta tava in blodi, proti usodi,
trpi in trpinči, gajžla v roki,
večno hrepenenje, miline tvoje.
Komu braniš, po obličju tvojem it,
gordijski vozel ti zaman postavi,
razumel bom vse ,a duh še ni pravi.
Zemlja ljuba, zakaj hočeš me kalit?
Pozabiš, že ne slišiš krika mojga,
kaj te daje, žalost? Kot da mar ji je,
je že iz varnega pristana svojga.
Tvoja roka trda je, jočem smeje,
lušta mi se mrzlega srca tvojga.
Ostati, ne oditi, svetobolje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: malinovc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!