Pozimi se starke grejejo

starci na tiho brundajo

nerazločne besede

pozimi se grejejo

stare kosti

v zgrbančenem telesu

gretje sprosti gube

da niso še večje

in marsikdo pomisli

na pomlad

pride znova topel dan

znova se veseli starost

z enih letom več

po štetju obstoja

na pomlad bosa noga

boža mehko travo

kakor v mladosti

leta se pozabijo

ko nasmeh se rojeva

na obrazu

na novo rastejo rože

na novo se gozd zeleni

in ob dežju polži

znova lezejo na pot

mladost objema

preko ramen

in daje poljube

za spomin v večnost

mama mlada sem še

še te imam

a mlada na pol

ker očeta več ni.

Starost me čaka

okorne kosti

in zgubani dlani.

IŽ-lev