Tu in tam
se še uzrem
ujeto v uganko,
ki je ne uspem
umeti kot vsako
drugo in drugi
ne upajo dati
cele besede,
z vsakim
usvojim le
ubogo črko, zato
nikoli ne dospem,
ker se utopim
v umetni luni,
ki ni posuta
z luknjami več,
ona mi pusti
obe sporočili
popačeni v uganko,
da se ubere način,
da se usoda ulovi.
Jaz, mika me ta pesem :)
Nekaj mi šepeta:
z luknjami
pusti mi
sporočili
popačeni v anagram,
da premečem
in spoznam :)
Lp
Pi
Pi,
hvala za tvoj odziv in premetanko :)
Ampak sem tako trmasta, vztrajam pri svoji obliki, ker je ta pesem 22. v sklopu in je zato v ospredju črka U.
Poleg tega gre za referenco na tip mita o izvoru nastanka smrti, ki se imenuje dva sla - tam je včasih tudi luna kot lik božanstva poslala dve različni sporočili (o smrti in nesmrtnosti) po dveh različnih slih (živalih), vedno se je vmes kaj zalomilo, včasih se je sporočilo popačilo ipd., tako da je vedno prva prispela vest o smrti, zato smo ljudje umrljivi.
Torej je uganka - kako bomo razvozlali sporočilo.
Upam, da te zdaj pesem še bolj mika :)
Lepo bodi!
jaz - Maja
Vsega, kar si naštela, iz pesmi (tudi prejšnjih), na žalost, nisem razbrala. Kot to pač običajno je, najdemo med besedami, ki ne vpijejo gole vsebine naravnost v obraz, vsak kak svoj odsev.
Srečno naprej in vse dobro.
Lp Maji,
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jaz
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!