Temna noč, prihaja zima
Utonem v spanje,
še tam je vihar
kot v mojem srcu
burno, nenehno, neutrudno.
Utrip srca ne pojenja,
duša se ne umiri,
kot v ječi tli
burno, nenehno, nemirno.
Kdaj si od žalosti spočijem?
Kdaj se duša osvobodi,
mirno kot ptica odleti
in znova zaživi?
Kdaj se luč v očeh prižge?
Kdaj plamen, ki v meni gori
se ugasne,
kdaj umiri?
Burno, nemirno za vedno?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: canislupus
- 21. 10. 2015 ob 23:02
- Prebrano 627 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 199.33
