Dlje kot grem
več dežja je ob meni.
Držim zeleni dežnik
in med potjo tiho razmišljam.
V mislih prebodem sivi oblak
da se ostanek zlije pred menoj
odzdravim tekočo vodo
na njen zadnji sprehod
in počasi zapiram dežnik.
Čudno osvobojena
nadaljujem po betonu
z zarezanim koncem
po asfaltu za pešce.
Avto me oblije
z veliko lužo
in odidem
mokra
in sama.
Naprej
na začetek.
Lepo Hope in lahko noč.
Igor
Hvala Igor. Pridem.
hope
Poslano:
20. 10. 2015 ob 12:34
Spremenjeno:
20. 10. 2015 ob 12:35
Ah, tako to biva... Nikad ne znaš odakle ćeš da pokisneš :) ali je važno ići napred i ispočetka!!
Lepo, Hope!!!
Srdačan pozdrav,
Milena
Draga Milena,
pa kako prav imaš, prideš do nekega roba in se odločaš ali nazaj ali naprej,
samo kam tam kjer je bilo včeraj ali....kdo ve.
Začetki pa so kot bi šel na safari...spuščanje v neznano, ko še veš ne kako bo izteklo...
Hvala ti Milena, želim ti lepe dni, četudi je....dež in malo sonca.
Lp, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!