Mirno spijo rane v srcu
in spomini plavajo
v besedah tavajo
v pesmi večnost najdejo.

Skrite v pesmi bolečine
so skeleče brazgotine
večno tlijo in bedijo
pozabiti ne pustijo.

Z iskrenostjo dotika
in v verzih teh izlita
so ihtenja neprebrana
in čutenja zamolčana.

V trenutku večnosti
upanje se raztopi
ob doneči pesmi svatov
se v sanjah razkadi.

Davno sonce je zašlo
in mineva še en dan
koledar in list postan 
znak je upanja, zaman.

Panonsky