Danes sem ti prišla blizu
prehodila sem ovire na poti
in šla sem po bližnjici
neznani ljudje so hodili vmes
in se spraševali čemu tako dolga pot
in nisem jim odgovorila
z neznanci se pač ne govori
čisto osebne stvari.
A koraki so bili čedalje daljši in hitrejši,
misel pa že prav pri tebi,
čas je mineval čedalje hitreje
in proti koncu poti sem razmišljala
ali še počakaš, da naredim
zadnji korak.
Da se osvobodim
in pridem prav v bližino,
tam koder je tvoje gnezdo,
koder vstajaš, pišeš
in živiš.
Tako pridem pred tvoja vrata
in kakor v pesmi čakam
da mi odpreš vhod.
Da splezam skozi zadnjo oviro,
ki zapira tisto sobo,
v kateri pišeš ti
pisma v pesmih,
besede v sporočilu
z mislimi ki hitijo
in prihajajo iz dneva v dan
vse bližje mojemu hrepenenju.
Ja, zdaj čakam pred vrati
in moj prst zvoni
in glas besed kliče.
Odpri srce
še zadnjič vrata.
Da bova številka ena
ali še bolje dve.
Na tem svetu si srečo moraš vzeti,
si priboriti kot tudi krožnik,
na katerem se znajde dobra jed,
da energija zmore nahranit
in dati vso moč za bivanje.
Samo še zadnji korak...
in osvobojena bo moja duša
in gibko bo moje telo.
Zate.
Lepa izpoved žene, ki v svoji tišini
najde zadoščenje
tam kjer je bila od nekdaj pričakovana.
LP obema... Tomi
Tomi, hvala ti.
Ni ga lepšega kot v varnem in toplem gnezdu in če si pričakovan, kot si sam
napisal je še toliko lepše in boljše. Čas naredi tudi to, da prihajamo, ne le
odhajamo...Bodi lepo in veliko vsega lepega v novem dnevu.
Lp, hope
Hvala ti Slavica. Veš sem kolebala naj pišem o tem in naravnost ali kaj druga.
Pa me je premamilo, da napišem kar odkrito, ker se že dolgo nismo videli...
In bližina daje upanje in pomirja, drugo pa ločuje...
Bodi lepo.
Lp, hope
Poslano:
18. 10. 2015 ob 09:15
Spremenjeno:
18. 10. 2015 ob 12:54
Do sreće su dugi puti. Puno toga moramo raščistiti u sebi, ponekad promijeniti da bismo dospjeli u to gnijezdo, da bismo uopće imali pravo zakucati na njezina vrata. Uspijemo li, ništa više neće biti važno jer tamo prestaje vrijeme. Jako dobra pjesma.
slavica
Uživala sam u tvojim stihovima nade i čežnje...
lp, Valy
Slavica, čudovito si napisala in prav imaš. Še enkrat hvala.
Lp, hope
Draga Valy, brez upanja ni pravega smisla, brez čežnje kot hrepenenja prav tako
ni tiste prihodnosti, ki si jo v resnici želimo. Veseli me, da ti je bilo všeč.
Pisala sem preveč navzven...Hvala ti. Želim ti srečne dni.
Lp, hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!