sprehodi po obrežju niso bili nič posebnega

voda je imela moten odsev

drevesa niso bila rastline

le povešeni grbavci

obletavali so jih mrhovinarji

dišal jim je vonj

po umrlem listju in praznini lubja

ribe niso plavale le nemo strmele

vame

gor nedaleč v dolgočasje

čas se je ustavil v teku

ne vidim dlje kot do prve veje

še ta me spominja na beraško palico

na katero vrba ni ponosna

moli jo meni a jaz le molim

da ribice ne bi bile tako ironične

da se mi ujede ne bi tako režale

seveda da drevo ne bi bežalo stran

od mene

ne pozabim da ni nič posebnega

vonj po mavričnih luskah

me spravi v tako grozo

moj želodec pride do številke osem

ko pobruham tla nagnetena z gnilim listjem

nenavadno mi spodrsne

živ dolgčas prazen želodec povešeno življenje

sprehodi so res vsakdanji

če tebe ni

SikkPuppi