XIX

Vselej se me

loti seneni nahod,

ko se srečava,

smrkava sem

in solzim,

kot bi se,

ah, seveda,

midva se ne bi

sprla, stepla,

slekla do srca

in se zrla

v sebstvo,

z vsajenim

silnim strahom in

hkratno sebično mislijo

na strast in zvestobo,

midva sva brez slovesa

v steno izklesala besede

samega ponosa,

da se sekira

ne zlomi,

ko seka,

ampak,

ko stoji.

jaz

pi - irena p.

Poslano:
15. 10. 2015 ob 22:08

Ponos, ki je zasekal globje kot sekira in iz rane se je rodila alergija.

kar znana tale reč :)

Lp

Irena

Zastavica

jaz

jaz

Poslano:
16. 10. 2015 ob 23:10

Hvala za komentar, ki kaze na to, da mi je uspelo ujeti univerzalno v nas, ki smo si (na videz?) razlicni.

Lepo se imej

Maja

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

jaz
Napisal/a: jaz

Pesmi

  • 15. 10. 2015 ob 17:22
  • Prebrano 632 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 274
  • Število ocen: 13

Zastavica