ko zrastemo
brezkrbno sonce
riše mavrico
na obzorju je
svoboda objeta z oblaki
na cestah nevarno smrdi
domotožje in metafizična žalost
tu iščeš pristanek
popotnik brez cilja
kot kapjice vode
so tvoja semena padala
v peskovnik želja
in zdaj prerasla so v morje
ne tolaži ga cesta
starec med vesli sedi
v duši je sreča
pod nogami mu morje šumi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ted medved
- 15. 10. 2015 ob 17:05
- Prebrano 741 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 248.66
