(Bossa Nova)

gospod karel si je pregriznil žile, pod jablano je scal
mršav pes. v mračnem kotu sobe sta si bili drobceni
lučki zmeraj bliže. a kmalu bo zima, ifigenija, in led
bo na steklo tvojih vek načipkal nove pravljice, nove

sanje o tropskem sadju in mišičastih fukačih. si bo
katera muslimanka skupaj s tvojimi čevlji iz semiša
obula tudi tvojo sesirjeno mladost? nekatere zebre
sovražijo vodo in prenekateri demagog si že plete

bič iz kameljega usnja ter na svoje človekoljubno
udobje lepi cenike za fosilizirane minerale. vsaka
prava aktivistka si pred procesijo vtakne v rit šop

pavjih peres in zavrešči od ugodja, kadar ji kakšen
starejši paparazzo namesto tiča pokaže teleobjektiv.
pleši bos, poslednji človek, in ne prižigaj luči v temi!

Dani Bedrač