rada imam čiste reči
dež, ki opran pada
iskrene nasmehe
neorokavičene dlani
ne maram absolutizma
ki kaže uokvirjene in lepe slike
deformirane demokracije
pod krinko zapeljive in našminkane omike
ne maram trme, žalosti in jeze
ki postanejo razvpito gledališče
a kaj ko moj prihuljen ego
obleče plašč teme in ga obišče
povleče ga napihnjena obskurnost
zrasla na krilih oslepelih ljudi
nimam rada zakulisne scene
ki poveže misli s temnimi vrvmi
rada imam poštene igre
pod vsem danim zvezdami
a ne za vsako ceno
in v maskah dvoličnosti
Uh, pri nas pada... ne le pada, uliva se in spira.. raziskuje
lepo si napisala
lp
Meni si taka zelo všeč, pesem pa je top.
lpb
Sama se večkrat sprašujem, naj pišem v prvi osebi in dam lirski subjekt = avtorju, ali naj razmišljanje zavijem v tretjeosebno izpoved. V drugem primeru se bralec lažje najde v pesmi, vsaj tako se mi zdi, avtor pa na svojo stvaritev gleda bolj z distance. Neobremenjeno. Odločitev ni lahka. Tvoja pesem je iskrena, morda celo malo preveč direktna, dalo bi se je nekoliko bolj metaforično izraziti.
Kaj praviš, Pi?
Lep dan ti želim
Andrejka
Hvala vsem !
Ja, veliko je kar takega, kot je, ker mi je kar tako, kot mi je.
Malo svete jezice brez kamuflaže :)
Lp
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!