Še vedno v temačnih dneh

ko odhajam se ozrem nazaj

in vedno mi srce drhti

ko se iz sna spomin budi

Ulice, ki zgodbe vse poznajo,

hladno prazne dolgo čakajo,

da nekoč nekomu bi razkrile

kje najine poti so se razšle

Čeprav hudo bilo mi je pri srcu

čeprav pekoč spomin v duši spi

na tisto klop me veže ta veriga

v dneh temačnih spati ne pusti.

Morda bojim se tistega trenutka

ki neizbežno vedno bližje je

da upanje, ki zadnje bo umrlo

v plamenu sveč z dimom bo odšlo.

Panonsky