Po oknih polzijo kaplje dežja.

Od nekod prihaja zvok klarineta.

 V »zbirko« je zdrsnil še en dan želja,

ki se mu reče - usoda prekleta.

Tihota prepleta ljudi in sence,

med nama ljubezen v krču ječi…

Tu so rože za šopke in vence,

samo še pogreb ljubezni sledi.

 Ostro otožnost prebode duha,

za trenutek, ko spomnim se nate,

in kamenčke svetle, ki sva jih našla,

 v mošnjičku spomin so, na čase zlate.

To je moj »fado« - pesem življenja,

v srcu še zmeraj je prostor za dva,

a kupa bleščeča je polna pelina,

… dovolj tekočine za naju oba.

Zdenka Detiček Opič