Pozna se

odkar je utihnilo sonce

ne rožljam več

s tistimi drobtinicami

ki so v toplini šepetale

vse bo še v redu

in daleč je pomlad

mogoče

ko nastopi zadnji letni čas

ko zima natrosi

za prst ali dva

bele odeje

se drobtinice prebudijo

mogoče

bo korak skozi belino

in tisto kepanje

ki sem ti ga obljubil

prebudilo

kar je takrat podžigalo sonce

tisto upanje

ki je bilo ravno dovolj

za vsaj mlačen nasmeh

novemu jutru

mogoče

pa celo nekega dne

odprem tisti drugi

tisti prazni predal

da mu z nasmehom izročim

spomin

ali dva.

igor žuravlev