NEMIR
lahko bi povedal zgodbo
o ljubezni ki umira
lahko bi jo povedal grobo
ali polno tihega nemira
kakor ptica ki ne odleti
in ob partnerju ostane
tudi če življenje izgubi
ko nanju hladna zima plane
tudi jaz bi rad odšel
tja kjer jokal bi lahko na glas
kjer krike veter bi vzel
in srce ustavilo bi čas
a človek čudno je stvorenje
ki v sebi zadržuje bolečino
tiho prenaša vse trpljenje
da preboli ga potrebuje vino
lahko bi povedal zgodbo
o ljubezni ki umira
alkoholu sem prepustil sodbo
v njem sem srečen brez nemira
Nedvomno gane... s polno mero vzvalovanih občutij spisana pesem. Lepo, nopoet! :-)
Lp, Sašo
Ma da se tudi čemu drugemu prepustiti sodbo... recimo frišnemu zraku :)
lp li
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nopoet
- 12. 10. 2015 ob 05:35
- Prebrano 655 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 268.53